Na splošno je delovni del zaslona LCD na dotik običajno sestavljen iz treh delov, kot je prikazano na sliki 1: med dvema prevodnikoma sta dve prozorni plasti uporovnih prevodnikov, izolacijska plast in elektroda. Plast uporovnega prevodnika je na splošno oblikovana z uporabo uporovnih materialov, kot je indijev kositrov oksid, prevlečen na podlago, zgornji substrat uporablja plastiko, spodnji substrat pa steklo. Izolacijski sloj je viskozen izolacijski tekoči material, kot je poliestrski film. Elektroda je izdelana iz materialov z odlično prevodnostjo, njena prevodnost pa je približno 1000-krat večja od ITO.

Ko zaslon LCD na dotik deluje, sta zgornji in spodnji sloj prevodnikov enakovredni uporniškemu omrežju, kot je prikazano na sliki 2. Ko se na elektrode določene plasti nanese napetost, se na tem omrežju oblikuje napetostni gradient. Če obstaja zunanja sila, zaradi katere se na določeni točki dotakneta zgornji in spodnji sloj, lahko napetost na kontaktni točki izmerimo na drugi plasti, kjer na elektrodo ni napetosti, tako da lahko koordinate na kontaktni točki biti znan. Če se na elektrodo na zgornji plasti nanese napetost, se na zgornjem sloju prevodnika oblikuje napetostni gradient. Če obstaja zunanja sila, zaradi katere se zgornji in spodnji sloj na določeni točki stikata, se napetost na kontaktni točki lahko izmeri na spodnji plasti, nato pa napetost in elektroda Razmerje razdalje med, tukaj poznamo koordinato X . Nato preklopite napetost na spodnjo elektrodo in izmerite napetost na kontaktni točki na zgornji plasti, da poznate Y koordinato.

