LCD, znan tudi kot prikazovalnik tekočih kristalov, je vrsta zaslona, ki sprejme tehnologijo nadzora svetlobne oddajnosti zaslona za dokončanje barvnega tona. Z vidika strukture zaslona s tekočimi kristali je LCD sestavljen iz dveh vzporednih steklenih plošč z debelino okoli 1 mm. Med postopkom jih loči enoten razmik 5 μm, ki vsebuje kristalne materiale. Ker sam kristalni material ne oddaja svetlobe, sta na obeh straneh zaslona dve vzporedni stekleni plošči. Opremljen je s svetilko kot svetlobnim virom, na hrbtni strani LCD zaslona pa je na splošno osvetlitvena deska, katere funkcija je predvsem prikaz enotnega vira svetlobe v ozadju.
Ker ima LCD zaslon značilnost določanja smeri pri izhodu svetlobnega vira, če stojimo pod zelo pokončnim kotom in uživamo v popolnoma beli sliki, je zelo mogoče, da bo prišlo do izkrivljanja črne ali barvne barve. In ker je vidno območje vseh drugačno, če ne stojite pod najboljšim kotom, so barve, ki jih vidite, morda napačne.
Čeprav se lahko tonsko izkrivljanje pojavi pri ogledu LCD zaslonov v določenem okolju območja, to še ne pomeni, da LCD nima nobenih prednosti. Obstoj je razumen, LCD pa ima še vedno veliko prednosti. Na primer, problem porabe energije, ki ga najbolj skrbijo potrošniki. Poraba energije LCD-ja je razmeroma majhna, splošni LCD zaslon pa uporablja digitalni vmesnik, ki je prav tako zelo prirocen za uporabo.
