Cilj, ki ga mora doseči zasnova človeškega{0}}strojnega vmesnika z zaslonom na dotik, ni le en ukaz in povratna informacija, temveč precej zapleten, ki ga lahko razdelimo na štiri vidike:
1) Posvetite se funkcijam samega računalnika.
2) Izboljšajte učinkovitost in uspešnost računalnika.
3) Zagotovite, da je računalnik ali sistem, ki ga uporabljate, uporabniku-prijazen, varčnejši in varnejši ter podaljša cikel uporabe.
4) Zadovoljiti fizične in psihične potrebe uporabnika ter izboljšati zadovoljstvo uporabnikov.
Če natančno pregledamo prej omenjene definicije in cilje, lahko ugotovimo, da je med njima nejasno področje. Če gre za splošno IT tehnologijo, sta vhod in izhod absolutna, vendar je človeški{0}}strojni vmesnik med uporabnikom in računalnikom, vendar ni standardnega odziva. model. Z vidika najpomembnejšega vizualnega vidika signal, ki ga računalnik predstavlja na vmesniku, omogoča ljudem, da pravilno vidijo signal, vendar se mora gledalec za razlago pomena tega signala zanašati na svoje osebne izkušnje, znanje in okolico. vse signale. Videna slika.
Z drugimi besedami, ne glede na to, kako dobro je-zasnovan računalniški sistem, če ne upošteva potreb uporabnika, je pogosto razvrščen kot neuspešen človek-strojni vmesnik. Na primer, inženirski računalnik, ki prikazuje številne matematične simbole, uporabljajo ljudje, ki so se pravkar naučili osnovnih operacij. , Prvotno dobro{2}}zasnovana funkcija postane ovira za ljudi pri iskanju pravilne številke. Posledično njegova hitrost izračuna ni tako dobra kot običajni računalnik. Zato zasnove vmesnika človek-stroj očitno ni mogoče zamisliti samo iz funkcije računalnika.
Razumevanje ljudi je prvi korak pri oblikovanju vmesnikov človek{0}}stroj. Rodil se je koncept razumevanja človeških omejitev in ne preizkušanja človeških meja, ki je postal osnovna koda oblikovanja človeko{1}}strojnega vmesnika. Razumevanje človeka kot uporabnika se v osnovi začne pri fiziološki zgradbi in merilnih metodah človeškega telesa. Najprej je treba razumeti fiziološko strukturo človeških kosti, način gibanja in merilne standarde, metode merjenja itd., nato pa razumevanje živčnega sistema, kosti in mišic, nadzora gibanja itd. Merjenje in model reakcijskega časa ipd., da bi razumeli meje športne in telesne aktivnosti v različnih situacijah.
Človekove senzorične sposobnosti, torej pri fizioloških operacijah vida, sluha, dotika, vonja, okusa, propriocepcije, gibanja in ravnotežja, je najpomembnejši vid, ki se nanaša predvsem na kognitivno sposobnost vida, vključno z dolžino vida. vidni razpon in velikost vidnega polja. , sposobnost spreminjanja barv, prilagodljivost svetlobi in temi, obstojnost vida, hitrost branja in zaznavanja itd. Drugo je sluh, razumeti pa je treba tudi fiziološko delovanje slušnega sistema, vključno z razmerjem med zaznavnimi pojavi akustike. , višino in barvo ter glasovni vmesnik.
Raziščite človeške kognitivne sposobnosti in razumejte raziskovalne teorije in rezultate kognitivne psihologije, vključno s spominom, pozornostjo, razmišljanjem, reševanjem problemov, vprašanji znanja in teorijo obdelave informacij. Ta del je pravzaprav kognitivna psihologija, ki je razmišljanje možganov. Povratni inženiring: Uporabite eksperimentalne metode, da preizkusite možganske algoritme (Algoritme) in podatkovne strukture (Podatkovne strukture). Kognitivna psihologija: procesi in reprezentacije, pa tudi algoritmi in podatkovne strukture.
